Beseda fobija pomeni bežanje, paniko in strah. S strahom se razlikuje v tem, da je pri anksioznosti strah vezan na predmet/dogodek, ki se lahko zgodi v prihodnosti. Ta strah je racionalen, a pretiran. Pri fobiji pa gre za iracionalen, nerealen in močno pretiran strah pred predmetom/dogodkom.

Fobije se razvijejo postopoma, vplivajo pa na našo spodobnost delovanja, na komunikacijo z ljudmi in zmanjšujejo življenjsko radost. Posameznik, ki trpi za določeno fobijo je pogosto nesamozavesten, dvomljiv do okolice in zaprt vase. Fobija je le maska, ki prikriva naše nezavedne globlje konflikte, je rezultat in reakcija ki nastane zaradi nerešenih strahov in težav, ki izvirajo iz naše preteklosti. Lahko rečemo, da so fobije posledice kompleksov, ki jih nosimo v sebi. Negativni dogodki, ki smo jih doživeli v preteklosti in smo jih potisnili ”pod preprogo” v nezavedni del,  se v naši psihi kasneje pojavijo kot fobije, za katere se niti sami ne zavedamo, od kod nastanejo.

Vrste fobij

Fobije uvrščamo v kategorijo anksioznih motenj. Delimo pa jih na tri večje skupine – specifične fobije, agorafobije in socialne fobije.

Specifične fobije

Za to vrsto je značilno, da se posameznik boji določenih predmetov (ostri predmeti, vrečke …), živali (pajki, kače, mačke …), naravnih pojavov (grmenja, bliskanja, toče, krvi …) ali medicinskih posegov (odvzem krvi, obisk zobozdravnika …). V to skupino uvrščamo tudi situacijsko pogojene strahove, kot so strah pred višino, letenjem z letalom, vožnjo z dvigalom, pred požiranjem trde hrane … Ljudje se fobičnih objektov in situacij izogibajo, nekatere zelo specifične fobije pa nimajo pomembnega vpliva na človekovo življenje. Pogosto se posamezniki s svojo fobijo sprijaznijo in ne iščejo posebne pomoči, kljub temu pa nekateri strahovi lahko precej spremenijo kakovost življenja na slabše – strah pred letenjem. Te fobije lahko človeka onesposobijo v izpolnjevanju njegovih poklicnih obveznosti, če le-ta zahtevajo službena potovanja.  .

Agorafobija

Agorafobija je sicer izvirno ime za fobijo, pri kateri se bojimo odprtih prostorov, vendar pa  njeno današnje razumevanje ne vključuje le strahu pred odprtimi prostori. Ta vrsta fobije označuje predvsem strah pred kakršnokoli situacijo, v kateri človek lahko doživi tesnobo ali intenziven strah. Pogosto je agorafobija posledica paničnih napadov – zelo intenzivna doživetja strahu, ki se nepričakovano pojavi kot pospešen srčni utrip, potenje, tresenje, občutek dušenja, bolečine v prsnem košu, vrtoglavice in občutek nerealnosti. Panične napade ljudje doživljajo v obremenilnih okoliščinah, stanju izgorelosti ali zaradi anksiozno depresivnih motenj. Oseba, ki je nekajkrat doživela panični napad se začne bati in izogibati krajev, kjer se ji je ta situacija dogodila in se poskuša izogibati tudi razmeram, ki so napad povzročile. Posamezniki torej razvijejo strah pred strahom in se zaradi tega začnejo izogibati povsem običajnim življenjskim položajem, kar v skrajnem primeru lahko povzroči, da si nikamor ne upajo sami, kar pa močno osiromaši njihovo življenje.

Socialna fobija

Pri tej vrsti fobij gre predvsem za doživljanje strahu ali treme v družbenih situacijah (primer je govorjenje in nastopanje pred večjo skupino ljudi). Zaradi strahu, da bi bila negativno ocenjena, ima oseba s socialno fobijo velik strah pred družabnimi dogodki in jih dojema kot zelo obremenjujoče. Socialna fobija je pogosto povezana s slabo samopodobo posameznika, ki si postavlja zelo visoka merila, hkrati pa se ne zaveda osebnih kvalitet, jih podcenjuje ali dojema kot same po sebi »umevne«. V socialnih kontaktih se boji predstaviti svoje mnenje, kljub temu pa je oseba prijazna, hkrati pa umirjena in zadržana. Za posameznike, ki trpijo za to vrsto fobije je  nesprejemljivo, da bi bili v očeh drugih videti neustrezni, dolgočasni ali celo neumni – z vsakim izražanjem osebnih mnenj in prepričanj tvegamo, da nekomu ne bomo všeč in to je ljudem s fobijo nesprejemljivo. Da bi prikrili anksioznost, ki nastopi v socialnih interakcijah razvijejo različne strategije obvladovanja treme (pokrivanje obraza, zadržanost …), to prikrivanje, pa strah še poslabša, saj bolj kot se trudijo prikriti napetost, bolj so napeti. Največ olajšanja bolnikom s socialno fobijo kratkoročno prinese izogibanje socialnim kontaktom, ki pa na dolgi rok ne deluje.

Najpogostejše fobije:

• Arahnofobija: strah pred pajki.
• Aerofobija: strah pred letenjem.
• Agorafobija: strah pred odprtimi prostori.
• Akrofobija: strah pred višino.
• Ambulofobija: strah pred hojo.
• Ablutofobija: strah pred umivanjem in kopanjem.
• Brontofobija: strah pred nevihto.
• Deipnofobija: strah pred pogovorom med večerjo.
• Evfobija: strah pred dobrimi novicami.
• Epistemofobija: strah pred znanjem.
• Emetofobija: strah pred bruhanjem/biti v bližini ljudi, ki bruhajo.
• Fobofobija: strah pred strahom.
• Genofobija: strah pred seksom.
• Krometofobija: strah pred denarjem.
• Kakofobija: strah pred grdoto.
• Klavstrofobija: strah pred zaprtimi prostori.
• Katisofobija: strah pred sedenjem.
• Mizofobija: strah pred umazanijo.
• Nomofobija: strah pred tem, da bi bili nedosegljivi po telefonu.
• Pentherafobija: strah pred taščo.
• Papafobija: strah pred papežem.
• Panfobija: strah pred vsem.
• Tanatofobija: strah pred smrtjo/mrtvimi.
• Tripanofobija: strah pred injekcijami.
• Triskaidekafobija: strah pred številom 13.

S tapkanjem lahko trajno odpravimo vsakega izmed naštetih fobij.

Na individualni EFT terapiji boste deležni velikih sprememb v življenju. Posegala vam bom globoko v vašo podzavest. Tako se boste TRAJNO rešili neprijetnih občutkov in starih vzorcev, ne da bi zato morali obiskovati mnogo drugih različnih oblik terapij. Postali boste sproščeni, mirnejši, izboljšal se vam bo spanec, pridobili boste večjo samozavest, obvladovati boste začeli svoje misli, občutke, telo in življenje. Pokličite na telefon: 051-780-724 (Mojca Nendl) in si rezervirajte svoj termin ali pišite na e-mail: mojca@eft.si.