Anksioznost: Ko tesnoba prevzame nadzor
Anksioznost je naraven odziv telesa na stresne situacije. V določenih trenutkih je lahko koristna, saj nas opozori na nevarnost. Vendar pa se lahko tesnoba spremeni v resen problem, če postane stalna in prekomerna. Takrat govorimo o anksioznih motnjah, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je občutek stalne napetosti, skrbi in strahu. Pojavi se lahko brez jasnega razloga ali pa kot pretirana reakcija na situacije, ki za večino ljudi niso stresne. Čeprav je občasna tesnoba povsem običajna, kronična anksioznost vpliva na:
- Psihično zdravje: povzroča nemir, razdražljivost in težave s koncentracijo.
- Fizično zdravje: povzroča bolečine, težave z dihanjem in druge telesne simptome.
Pogosti simptomi anksioznosti
Anksioznost se lahko kaže na različne načine, tako psihično kot fizično.
Psihični znaki anksioznosti:
- Stalna napetost in nemir.
- Motnje koncentracije in pozornosti.
- Razdražljivost in hitra izguba potrpljenja.
- Občutek nemoči in strahu pred prihodnostjo.
Fizični znaki anksioznosti:
- Močno razbijanje srca.
- Težave z dihanjem in občutek dušenja.
- Vrtoglavica in omotičnost.
- Slabost in bolečine v trebuhu.
- Bolečine v mišicah in glavoboli.
Če anksioznost ostane nezdravljena, lahko vodi v izgorelost, depresijo ali celo samomorilne misli.
Kdo je bolj dovzeten za anksioznost?
Anksiozne motnje pogosteje prizadenejo tiste, ki:
- So perfekcionisti in si postavljajo nerealno visoke cilje.
- Imajo močno potrebo po odobravanju okolice.
- Težko prenašajo kritiko ali zavrnitev.
- Se slabo spopadajo z negotovostjo in spremembami.
Kaj povzroča anksioznost?
Vzroki za anksioznost so lahko različni in pogosto kombinacija več dejavnikov:
- Travmatične izkušnje iz otroštva ali odrasle dobe.
- Genetika – anksioznost se lahko prenaša iz generacije v generacijo.
- Biokemična neravnovesja v možganih, ki vplivajo na nevrotransmitorje, kot sta serotonin in dopamin.
- Dolgotrajen stres zaradi finančnih težav, izgub ali težkih življenjskih sprememb.
Pogoste anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja (GAM)
Ljudje z GAM so nenehno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Skrbi jih zdravje, družina ali služba, tudi ko za to ni očitnega razloga. Svoje skrbi težko nadzorujejo, kar vpliva na kakovost njihovega spanca in počutja.
Človek s to motnjo je vedno v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljen zaradi zdravja, družine ali službe. Svojih skrbi se ne more znebiti, čeprav se lahko zaveda njihove nesmiselnosti. Niti ponoči se ne more sprostiti, zato ima težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave, kot so: glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Panična motnja
Panični napadi se pojavijo nenadoma in brez opozorila. Spremlja jih močan strah, občutek, da bo oseba umrla, ter fizični simptomi, kot so bolečina v prsih, potenje in vrtoglavica.
Panična motnja je motnja, pri kateri pacient občuti anksioznost v napadih. Ti se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah. Človek ima pogosto občutek, da je na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti oseba z motnjo velikokrat občuti bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, pacient pa je tudi med njimi prestrašen v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogiba nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo, ali kjer bi se počutil nemočnega.
Socialna fobija
Gre za močan strah pred družbenimi situacijami. Oseba se boji, da bi jo drugi sodili ali kritizirali, kar vodi v izogibanje javnih nastopov, druženj in celo vsakdanjih situacij, kot je prehranjevanje v javnosti.
Socialna fobija je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je pacient v središču pozornosti. Določena stopnja treme je ob izpostavljenosti seveda povsem normalna, vendar večine ljudi ta strah ne onemogoča in lahko normalno opravljajo svoje naloge. Socialna fobija pa pacienta bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko se stopnjuje tudi do strahu pred prehranjevanjem v lokalu, zato se izogiba in se izolira od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, je neuspešen.
Specifične fobije
Fobije so intenzivni strahovi pred določenimi predmeti ali situacijami, kot so višina, kače ali letenje. Čeprav se oseba zaveda, da je strah neracionalen, ga težko nadzoruje. Kljub prisotnosti strahu se večina ljudi s specifičnimi fobijami uspe izogniti situacijam, ki povzročajo fobijo, tako da jim motnja ne povzroča bistvenih težav v življenju.
Obsesivno-Kompulzivna Motnja (OKM)
OKM vključuje ponavljajoče se misli (obsesije) in vedenja (kompulzije), ki jih oseba izvaja, da bi si olajšala tesnobo. Primer je nenehno umivanje rok zaradi strahu pred okužbo.
Ker se misli vedno znova vračajo, se pri človeku z motnjo razvije izrazita tesnoba. Za motnjo so značilne tudi kompulzije, ponavljajoča se dejanja ali rituali, ki jih oseba izvaja, da bi si tako olajšala tesnobo, ki jo povzročajo obsesije.
Kako premagati anksioznost?
Veliko ljudi poskuša anksioznost premagati s tehnikami sproščanja ali z zdravili. Čeprav te metode lahko pomagajo kratkoročno, pogosto ne odpravijo globokih vzrokov za tesnobo.
EFT terapija s profesionalnim tapkanjem je tehnika, ki omogoča trajno premagovanje anksioznosti. Združuje sodobno psihoterapijo in akupresuro ter deluje neposredno na vzroke težave.
Kako EFT terapija s profesionalnim tapkanjem pomaga?
S tapkanjem po določenih akupresurnih točkah na telesu lahko:
- Sprostite potlačena čustva, ki so povezana z anksioznostjo.
- Umirite pretirano aktivnost možganov in zmanjšate stresne reakcije.
- Prekinete začarani krog negativnih misli in tesnobe.
- Dosežete trajne spremembe v svojem čustvenem odzivu.
Primer iz prakse
Melita je že vrsto let sovražila decembrski čas, saj so bili prazniki zanjo polni travm. V otroštvu je izgubila mamo in psa prav v decembru, kasneje pa je umrlo še nekaj bližnjih prijateljev ter znancev. Po več letih trpljenja je poskusila EFT terapijo s profesionalnim tapkanjem in razčistila čustva, povezana s preteklimi dogodki. Danes december doživlja kot praznični čas in celo uživa v praznikih ter druženju.
Druge navdušujoče zgodbe uspeha …od anksioznosti, stalne napetosti, skrbi in strahu do notrajnega miru v nekaj terapijah!
S klikom na točke v nadaljevanju si preberite nekaj izmed njih:
1. ANKSIOZNOST Z DEPRESIJO
2. ANSIOZNOST Z NEUMIRJENOSTJO, NEZAUPANJEM IN STRAHOM
3. ANKSIOZNOST Z NESPEČNOSTJO IN PANIČNIMI NAPADI
Kako se soočiti z anksioznostjo?
Anksioznost je resna, a obvladljiva težava. Če se z njo soočate, vedite, da niste sami in da obstajajo učinkovite metode, ki vam lahko pomagajo povrniti mir in veselje v življenje. EFT terapija s profesionalnim tapkanjem je ena od teh metod, ki vam lahko omogoči trajno olajšanje in boljšo kakovost življenja.
Anksioznost lahko TRAJNO premagate
Če se že dolgo borite z anksioznostjo, vedite, da obstaja pot iz tega začaranega kroga. EFT terapija s profesionalnim tapkanjem vam lahko pomaga odpraviti vzroke tesnobe in ponovno najti notranji mir.
Začnite živeti brez stalnega stresa in skrbi. Poskusite EFT terapijo in odkrijte, kako sproščeno in mirno je lahko vaše življenje, ko anksioznost ne obvladuje več vas, ampak vi njo.
Stopite korak naprej k boljšemu počutju – poskusite EFT terapijo s profesionalnim tapkanjem in znova odkrijte svoj notranji mir.