Draga Mojca.
Povzela bi kako sem sploh prišla do EFT-ja in do vašega e-tečaja tapkanja.
To mi je bilo zadnje, kar bi se oziroma sem se lotila.
11 let je od tega, ko so se pri meni začele spremembe na osebnem in poslovnem področju. Čutila sem, da je nekaj višjega kar obstaja, vendar iz neznanja in postavljanja vprašanj Vesolju, me je porinilo, da sem začela raziskovati. Tako sem prišla do raznih medijev, energijskih učiteljev, ki so mi pomagali na moji poti. Čeprav sem že slišala za EFT tehniko mi je bilo to nekako mimo. Mislim tolčeš se po glavi!?!😕 “Nee, jaz to ne bom, saj je smešno in zveni prelahko” se je porajalo v meni.
Začela sem se posvečati naturopatiji in hkrati me je spontano povleklo tudi v tapkanje.
Neverjetno!!!—Ko odkriješ da deluje!!!
Bolj ko sem se poglabljala v tehniko in vase, zanimivejše je bilo in ugotovila sem, da je v meni ogromno enih blokad, prepričanj, sploh pa strahov….
Ker pa so bile vidne spremembe tudi v službi, je moja nadrejena šefica prišla na idejo, da bi to lahko izvajala za sodelavke/ce. In spet se je pojavil strah, javno nastopanje.
Rabila sem konkretno vodilo in ne vem kako sem prišla do vas.
Všeč mi je, ker je na kratko povzeto, rekla bi za vsakogar. Ker te skozi vsebino čez čas potegne, da začneš izhajati iz sebe, ustvarjaš svoje stavke in besede same pridejo na dan.
Čeprav poznam tudi druge akupunkturne točke za tapkanje, mi je bilo lažje delati z omenjenimi točkami v skripti. Iskreno, mi ni bilo všeč vsakič skozi vse točke in nisem vedela zakaj….
Nazadnje, ko sem vam pisala sem prehajala skozi eno zelo občutljivo obdobje, kar neprestano sem hotela jokati. Bila sem zelo krhka, izogibala sem se ljudem oziroma mi je bilo vse grobo. Po dveh tednih sem se spravila skupaj.
Skozi cel proces je bilo veliko jokanja zaradi spoznanj, tudi jeze in večkrat sem potrebovala 20 minutni počitek.
Opažam, da sem pridobila na samozavesti, odločnosti in pogumu. Živim naprej brez strahu in mimogrede odtapkam kakšno neprijetnost, pa ni važno kje sem, no…malo že pogledam kje sem.☺
In ko bližnji opazijo razliko, je to vauu!
Doma kar padajo določene odločitve brez kančka strahu in čutenja razbijanja srca.
Veliko lažje mi je, mirna sem, pustim se voditi, saj mi že določena situacija pokaže kaj je ostalo za pretapkat, ampak ni več tistega ogromnega odpora in hkrati še stranskega učinka (spanja).
Zaupam sebi in vse gre naprej.
Karkoli je, se vse reši.
Hvala,
lepo nedeljo vam želim. B.

Pozdravljena ga. Mojca,
malo se vam oglašam, da sporočim, kako mi gre.
Sprva sem narobe razumela tehniko EFT. Mislila sem, da je poanta v količini, zato sem tapkala kot nora. 🙂
Resnično si želim pozdraviti svoje travme in se rešiti svojih strahov, zato sem tako zavzeto tapkala.
Redno tapkam, tudi ponoči, ko ne morem spat. Ampak pretapkam in potem puščam čas, da se energije sprostijo.
Glede prvih vtisov lahko rečem, da opažam spremembo. Med tapkanjem imam vedno močne mravljince, danes ponoči npr., ko sem tapkala na bolečino v nogi, sem dobila občutek, kot da je cela noga trda kot beton.
Rezultat je trenutno taksen, da sem se prej zavedala približno, kakšne imam težave, sedaj pa se slika kristalizira in moje šibke točke so mi jasnejše. Sedaj že bolj vem, kaj vse so moja slaba prepričanja. Na momente se počutim totalno raztreseno, vedno več strahov se mi javlja, strahovi se mi kar javljajo in jih ni konca. 🙂
Pred dvema letoma sem čez noč izgubila prijateljico. Prejšnji večer sva bili se skupaj, zjutraj so mi sporočili, da je ni več med nami. Pri prvem tapkanju po vasem programu sem se zjokala in padla v spomin, ko sem ji v vrtnariji kupovala sveče. In se jezila nanjo, da kaj se gre, ce je nora, da ji pri njenih 27 letih kupujem sveče..:( Očitno sem takrat sprejela prepričanje, da bom izgubila vse, ki jih imam rada. Zato me nenehno spremlja strah in slabe misli, koga vse se lahko izgubim. Sedaj imam dve leti starega sina in v meni je nenehen strah, da se mu bo kaj zgodilo, ali diha ko spi, ali je zdrav… In s svojim strahom zanj mu škodim. In se krivim oz nenehno premlevam, kaj vse mu zaradi tega slabega delam. In seveda se bojim, da izgubim se njega. In svojo družino.. in, in…
Torej to je moj napredek. Bolj jasno mi je, kakšni so moji strahovi. 🙂
Sem pa odločena vse to predelati in ponovno pričeti zaupati v življenje in verjeti, da bo jutrišnji dan boljši in da ena izkušnja se ne pomeni, da bom izgubila vse, ki jih imam rada. 🙂
Lep pozdrav,
Jana



