Od najinega zadnjega srečanja kar pridno tapkam vsak dan. So mi dale za misliti tvoje besede, sem se našla med njimi oz. sem se mogoče ustrašila tega, da sem lahko rešena vse te prtljage in strahcev. Zato sem se odločila, da zdaj pa res dovolj…gre za slabe pol ure na dan, ki si lahko vzamem zase…za take rezultate ni veliko časa 🙂
Ko sva z ga. Mojco tapkali so se mi močno solze ulile, močna žalost, se kar sama sebi smilim 🙂 …nekajkrat po tem pa ni več tako hudo…priteče še kakšna…čutim malo žalosti in še malo jeze, vem, da bo vse šlo ven. Že od nekdaj me je strah tudi neviht, včerajšnje nevihte se nisem preveč ustrašila…od 30 bliskov, me je le en ustrašil…pa sem ga potapkala 🙂
Res sem ti zelo hvaležna za ves trud in čas, ki mi ga posvetiš…kot sonček posvetiš v moje življenje! Mojca hvala, Erika, Ljubljana
