Preobremenitev, preutrujenost, vsakodnevni problemi, nezadovoljstvo in drugi negativni dejavniki vplivajo na naše vedenje in počutje, ter povzročajo odziv telesa, ki je bolj ali manj neprijeten in ga poznamo pod besedo STRES.
STRES najdemo v vseh starostnih obdobjih, pri dojenčkih in starostnikih, otrocih, šolarjih in pri ljudem v najboljših letih in ni vezen niti na spol niti na raso.
Avtonomno živčevje, ki uravnava takšne življenjske funkcije, kot je na primer bitje srce, uravnava tudi odziv na stres. Kadar se soočimo z grozljivim ali živčnim položajem, avtonomno živčevje prevzame pobudo in sproži zaporedje dogodkov, znanih kot odziv: “pobegni ali spopadi se”.
Centrala stresnega sistema leži globoko v sredini možganov v hipotalamusu, nadledvične žleze pa pričnejo izločati stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanju.
Stresni hormoni adrenalin, noradrenalin ter kortizol so pri trajnih obremenitvah lahko vzrok za veliko zdravstveno škodo in škodljivo vplivajo na naše zdravje. Zenice se razširijo, krvni tlak se poveča, srce hitreje črpa, kri se preusmerja od trebušnega predela proti nogam, da bi lahko hitreje tekli. Adrenalin povzroča hitrejše bitje srca in zoženje žil, zaradi česar se poveča nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi.
Kortizol spodbuja presnovo in veča apetit, kar vodi do prevelike telesne teže in z njo povezane nevarnosti sladkorne bolezni. Pride do hitre mobilizacije energije in notranjih zalog, poveča se delo srčno-žilnega sistema in pljuč, ustavi se razgradnja telesa, prebava se upočasni in pri tem sodelujejo še številni drugi hormoni. Zavre se imunski sistem, zmanjša se občutljivost za bolečino, poveča se nagnjenost k strjevanju krvi, povečajo se kognitivne sposobnosti, spremeni se vedenjski odziv.
STRES je pogost razlog za nastanek raznih bolezni, ki se jih sprva sploh ne zavedamo. Posledice so lahko težke, včasih celo nepopravljive. Kronični stres je vzrok 70-90 % vseh sodobnih bolezni, predvsem srčno-žilnih, presnovnih in duševnih. Z njim povezujemo debelost, ki je postala svetovni javno-zdravstveni problem, povezane so tudi rakave bolezni, avtoimunske bolezni, glavoboli, bolezni prebavil in še številne druge bolezni.
Na stresne dogodke ne reagiramo vsi enako. Toleranca do njih je od človeka do človeka različna.
Redna telesna aktivnost, zmerno pitje alkohola, redno uživanje sadja in zelenjave ter popolna odpoved tobaku so štiri “sveta” priporočila vam podaljšajo življenje za najmanj 14 let. Prav tako pa smeh, šale in dobra volja preprečujejo nastanek stresa.
REŠITEV:
Priporočam:
Uskladiti moramo delovanje obeh delov naše osebnosti. Prvi del naše osebnosti predstavlja racionalna, analitična, logična in sintetična plat, ki jo nadzira leva možganska hemisfera. Delovanje tega dela naše osebnosti podpira in spodbuja šolski sistem. Drugi del naše osebnosti pa je mehkejša, čustvena, ustvarjalna in intuitivna plat, ki jo nadzira desna hemisfera možganov. Pogosto je uravnoteženje obeh najtežje doseči, vendar s tapkanjem lahko naredimo to hitro in trajno.
Zelo preprosta oblika sproščanja, ki jo premore vsak in ki nam v trenutku polepša notranjost in okolico človeka je NASMEH. Z nasmehom občutimo takojšnje zmanjšanje napetosti in težave se nam zdijo manjše. Med tem ko se smejemo se sprostijo napete mišice, zveča se vnos kisika v telo, zniža se krvni tlak. Smeh spodbuja imunski sistem. Poleg tega pa v vsakdanjem življenju ne smete pozabiti tudi na počitek, saj je nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti.
