1. ALARMNA REAKCIJA
Na tej stopnji prihaja do rušenja notranjega ravnovesja, delovanja organizma je običajno zelo vzburjeno. Spodbujen je tisti del vegetativnega živčnega sistema, ki posameznika pripravi na akcijo ali beg – posamezniku omogoči akcijo in sprosti v njem tiste energetske zaloge, ki to akcijo sploh omogočajo. Gre torej za stanje pripravljenosti.
2. FAZA UPORA
V tej fazi dosegajo prilagoditvene reakcije svojo optimalno vrednost. Vključevati se pričnejo določeni mehanizmi, katerih glavna naloga je normalizirati telesne procese in jih vrniti v izhodiščni položaj. Vključuje se tisti del nevro-vegetativnega živčnega sistema, ki polni izpraznjene baterije v telesu ali vsaj poskrbi, da se ne izpraznijo do konca. Do te faze je lahko učinek stresa pozitiven in posameznika energetsko osveži, spodbudi k določenim mislim in dejavnostim, ki jih je dotlej zapostavljal. Drugače pa je, ko stresna situacija kljub prilagoditvi traja naprej.
3. FAZA IZČRPANOSTI
Prihaja do pogube prilagoditvenih zmogljivosti. Ko deluje stres naprej, in to navkljub poskusom spravitve z njim, se energijske zaloge posameznika začnejo počasi prazniti. Pojavijo se prva znamenja utrujenosti. Če se v tem času nič ne spremeni, vodi situacija stresa do izčrpanosti in posledično do izgorelosti.
Ko nas doleti tako imenovana faza izčrpanosti, pomeni, da imamo sindrom izgorelosti. Sindrom izgorelosti se lahko pojavi pri vsakem izmed nas. Pravočasno poskrbite, da vam izgorelost ne pride pod “kožo”. KAKO?
